Načelo zaznavanja TDS

Tester kakovosti vode TDS ocenjuje čistost vode z merjenjem skupnih raztopljenih trdnih snovi (TDS) v vodi. TDS je skupna količina vseh raztopljenih trdnih snovi v vodi, vključno z anorganskimi in organskimi snovmi, merjena v miligramih na liter (mg/L). Vrednost TDS odraža plazemske koncentracije Ca2+, Mg2+, Na+ in K+ v vodi ter je v dobrem razmerju s trdoto in prevodnostjo  vode. Manjša kot je vrednost TDS, manjša je koncentracija teh ionov v vodi, manjša je prevodnost in s tem večja čistost vode. 1
Princip delovanja detektorja kakovosti vode TDS temelji na testu prevodnosti, ki določa vrednost TDS z uporabo napetosti med dvema ali več elektrodami in meritvijo toka, ki nastane zaradi gibanja nabitih delcev (kot so ioni) v vodi. Ko vzorec vode teče skozi stekleno cev, opremljeno s senzorjem TDS, ionska izmenjevalna smola v senzorju  prenese naboje z molekulami vode, da tvorijo nabite koloidne delce. Pod delovanjem električnega polja se ti nabiti delci adsorbirajo na ionsko izmenjevalno smolo. Ko voda teče skozi elektrodno ploščo, zaradi pretoka vode elektrodna plošča povzroči potencialno razliko, zaradi česar se kazalec vrti. Rezultati testiranja se obdelajo glede na nastavljene standardne vrednosti ali prednastavljene parametre in poročilo o podatkih se natisne.
Poleg tega meritev TDS vključuje faktor temperaturne kompenzacije, saj temperatura vpliva na prevodnost. Običajno se kot standardna temperatura uporablja 25 stopinj, prevodnost pa se poveča za 2 % za vsako povečanje temperature za 1 stopinjo. Zato je treba pri izračunu vrednosti TDS kot kompenzacijski faktor upoštevati temperaturo.
Na splošno detektor kakovosti vode TDS oceni vrednost TDS z merjenjem električne prevodnosti vode in nato oceni čistost kakovosti vode. Ta metoda je preprosta, hitra in ima visoko stroškovno učinkovitost ter se pogosto uporablja pri industrijskem testiranju, testiranju kakovosti vode doma in na drugih področjih.